GALERIJA CUKRARNA

Pritličje stavbe so arhitekti zasnovali kot podaljšek mestnega parterja, kar pomeni, da so vrata vedno odprta vsakomur. Pozimi se v ogrevan javni prostor lahko zatečeš pred mrazom in slabim vremenom, v prehodnih mesecih se vrata v pritličju odpro in se dejavnosti razširijo navzven, v letni bar, amfiteatralno stopnišče, na klopi proti Ljubljanici. V poletni vročini in vlagi, ki jo v Ljubljkani vsi težko prenašamo, se celotna notranjost galerije ohladi, zrak razvlaži in galerija postane klimatska oaza.

»Projekt je za mesto ključen tudi v urbanističnem smislu. Stavba namreč predstavlja novo programsko atrakcijo, ki obiskovalce in prebivalce motivira, da se ob Ljubljanici sprehodijo do roba mestnega središča, kjer stoji Cukrarna. Na ta način mestno središče širi proti vzhodu, podobno kot se je na zahodu razširilo proti Špici. Pa ne samo to, program v Galeriji Cukrarna, bo reginalno in mednarodno zanimiv. Lahko si obetamo obisk Ljubljane tudi iz tujine z namenom obiska dogodkov, ki bodo nastajali tukaj.« pojasnjuje arhitekt Boris Matić.

Glavni vhod v stavbo je urejen z rečne strani, ploščad pred njim pa povezuje peš in kolesarsko pot, ki vodi vzdolž Poljanskega nasipa, hkrati pa ponuja odlično kuliso za dogodke na prostem. Del javnega programa nove Cukrarne je tudi kavarna / jazz klub, ki bo sooblikovala družabno življenje tega dela mesta. V nasprotju z galerijo so arhitekti kavarno odeli v črno, ena izmed sten pa razkriva izvirno opečno konstrukcijo. Kavarna bo postala tudi prireditveni prostor, saj je v njej urejen oder, dogodke pa bo prek velikih steklenih sten moč odpreti v zunanjost in s tem povečati kapaciteto prostora. Zaradi naravnega dvigovanja terena v smeri proti Roški cesti je v zunanjem delu kavarne urejeno amfiteatrsko stopnišče, namenjeno prireditvam, posedanju in druženju.

Pritličje je edini del stavbe, osvetljen z naravno svetlobo – oba galerijska volumna sta izvedena kot 'beli kocki', v katerih je za razstavljanje umetniških del predvideni regulacija svetlobe, prezračevanja, temperature in vlage. Lebdeča kubusa sta oblečena v perforirano pločevino, ki poleg edinstvenega estetskega značaja, ki vpeljuje enotno zunanjo podobo novih prostorskih intervencij, zadošča tudi funkcionalnim zahtevam: pod njo je skrita zvočna izolacija, ki v prostorni galeriji absorbira odmeve, in del strojnih instalacij. V novi kleti so urejeni večnamenska dvorana, galerija, namenjena predvsem performansom, garderobe in sanitarije za obiskovalce, toplotna postaja in delavnica za pripravo razstav. Del lesa originalnega ostrešja, ki je bil še uporaben, so arhitekti v sodelovanju z umetnikom Tobiasom Putrihom predelali v lesene klopi za galerijske prostore.

TIP PROJEKTA: Javni natečaj, 1. nagrada, 2009

NAROČNIK: Mestna občina Ljubljana

UPORABNA POVRŠINA: 5.500m2

PRORAČUN: 21,5 mio. EUR, projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj

LOKACIJA: Ljubljana, Slovenija

PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA: 2014

ZAČETEK DEL: 2018

ZAKLJUČEK DEL: 2021

GRADBENE KONSTRUKCIJE: (Elea iC) Anjo Žigon, Tomaž Strmole

STROJNE INSTALACIJE: Menerga doo

KLOPI ZA GALERIJSKE PROSTORE: Tobias Putrih and Scapelab

RAZSVETLJAVA: Arcadia doo